Nameščanje živca vagusa in umirjanje živčnega sistema

Da bi lahko kar se da vsrkali vse učinke, ki jih ponuja kratek praktični paket Nameščanje Vagusa, je pomembno, da se pred tem na kratko zatopimo v teoretično ozadje, ki razkriva: kdo prav zaprav je živec Vagus, zakaj je ravno on glavni podpornik zdravja in kako ga lahko negujete, da bi preprečili negativne posledice življenjskega sloga v katerih ste se znašli.

Prva samoobravnava bo poskrbela za razbremenitev celotne poti živca vagusa, ki poteka vse od zatilja do trebušne stene. S pomočjo dlani bomo nežno masirali in tapkali področja, ki jih oživčuje živec vagus in pri tem omogočili telesu, da se vzdraženost zmanjša in telo vrne v stanje sprostitve in počitka. Ta kratka samoobravnava je enostavna in učinkovita razbremenitev pred in po koncu vadbe in kadar koli tekom dneva, ko boste potrebovali razbremenitev. Na dolgi rok pa nam samoobravnava omogoča večjo prilagodljivost živčnega sistema in posledično vzpostaviti pozitivne spremembe v počutju. Na koncu se boste počutili pomirjeno in odprto za ljudi in okolico okoli vas.

Druga samoobravnava je namenjena razbremenitvi in namestitvi vratne hrbtenice in glave v bolj ustrezen položaj. Simpatični živčni sistem in dorzalni vagus glavo zamikata naprej pred linijo telesa, ker je tako telo v stanju pripravljenosti oz. odraža občutke ogroženosti. V takem položaju glave se mišice iz dneva v dan prekomerno naprezajo, pojavijo se bolečine v vratu in ramenih, s tem pa čedalje bolj utesnjujemo živčevje, ki poteka preko vratne hrbtenice, tudi živec vagus. Z leti lahko taka telesna drža privede do zmanjšanja dihalne kapacitete, kar se odraža z utrujenostjo in pomanjkanjem energije. Zmanjša se tudi dotok krvi do obraza in možganov, kjer izhajajo možganski živci za socialno angažiranost, kar telo zadržuje v kroničnem pomanjkanju parasimpatičnega živčnega sistema.

Tretja samoobravnava bo sproščala živčni sistem preko masaže ušes. Ob masaži ušes stimuliramo živec vagus kot tudi VII. in V. možganski živec, s čimer vplivamo na občutke sreče, ki sprožijo naval endorfinov, hormonov sreče. Zato lahko vplivamo na zmanjšanje mišične bolečine v telesu, preprečimo glavobole in migrene ter celo zmanjšamo občutek stresa in anksioznosti. Vagus senzorično oživčuje zunanji del ušesa oz. uhelj, zgornji in zadajšnji rob uhlja, hrustančno izboklino na sprednji strani vhoda v sluhovod (tragus), antitragus pa izboklina na uhlju tik pod in za vhodom v sluhovod in uhljevo školjko. Dobra gibkost ušes pa omogoča sproščenost globokih mišic vratu, ki pripomorejo k boljši gibkosti vratu in preprečujejo nelagodje v tem področju. Tako lahko tovrstno samoobravnavo uporabite tudi z namenom sproščanja vratu in ramen.

Četrta samoobravnava naslavlja obraz in mimiko. Dobro delujoč vagusni živec od posameznika zahteva aktivno ekspresijo, z majhnimi obraznimi gibi med očmi in usti. To nam omogoča aktivno sodelovanje v pogovoru in zbrano poslušanje. Naša obrazna mimika razkriva, v kakšnem stanju avtonomnega živčnega sistema se nahajamo in celo naše čustveno doživljanje. Vsi potrebujemo spontano in odzivno obrazno ekspresijo, kadar se počutimo dobro.

Peta samoobravnava bo stimulirala živec Vagus preko dotika oči. Direkten pritisk ali trakcija na ekstraokularne mišice, ki so odgovorne za gibanje očesa, stimulira V. možganski živec. Ta prenese informacije o dotiku v možgane, tam pa se preko vagusa sproži zmanjšanje srčnega utripa tudi do 20 %. Ta pojav imenujemo okulokardialni refleks, ki omogoči umiritev srca in sproži občutke užitka in miru. Samoobravnava pa ima poleg učinkov na živčni sistem tudi učinke na mišično-vezivno tkivo oči in obraza, ki je zaradi dolgotrajnega strmenja v računalnik, telefon ali knjigo, zamrznjene obrazne mimike in stresa, velikokrat prenapeto in neodzivno.

Šesta samoobravnava bo poskrbela za jezik in ustno nebo. Položaj jezika v ustih in stanje ustnega neba vplivata na celotno telesno držo, saj sta odgovorna za napetost in položaj celotnega živčevja vzdolž hrbtenjače vse do medeničnega dna in trtice. Ustrezna namestitev jezika, tako da počiva na nebu ust, zmanjša zamik glave naprej in posledično omogoča več stabilnosti v vratu in manj kompresije na možganske živce. Položaj jezika se spreminja glede na čustva in razpoloženje.

Prva vadba v sklopu paketa »Nameščanje Vagusa« bo namenjena opazovanju in raziskovanju diha kot najbolj osnovnega življenjskega giba, ki določa stanje živčnega sistema in tako delovanje vseh primarnih življenjskih funkcij. Vadba bo prepletala dihalne vaje in raznolike položaje, kajti tako kot je naše življenje polno dinamike, naj bo dinamično in prilagodljivo tudi vaše dihanje. Ko boste zopet prevzeli nadzor nad svojim dihanjem boste poskrbeli tudi za zdravje srčno-žilnega sistema, prebave in seveda živca Vagus, ki vam bo v pomoč pri ohranjanju stabilnosti med življenjskimi obremenitvami.

Druga vadba v sklopu paketa »Nameščanje Vagusa« bo usmerjena v prebuditev hrbtenice, ki je osrednja podpora vašega telesa. Zavestno gibanje hrbtenice pripomore k boljši telesni drži, bolj prožnemu in razbremenjenemu živčevju, ustrezni podpori notranjih organov in seveda boljši dihalni funkciji. Vse pa je predpogoj za ustrezno delovanje avtonomnega živčnega sistema in tako rednega preklapljanja v stanje počitka in regeneracije. Na koncu vadbe boste čutili pomirjenost, lahkotnost in življenjsko moč, ki bo dodatno podpirala dobro delovanje živca Vagus.

Tretja vadba v sklopu paketa »Nameščanje Vagusa« bo usmerjena v ponovni zagon vašega telesa. Preko raznolikih položajev ob steni bomo nameščali skelet, iskali mišično podporo in razteg ter vračali ustrezno dihanje. Gibanje je tisto, ki spodbuja cirkulacijo vseh tkiv, tako ta ostajajo prožna, gibka in koristijo svojemu namenu, da bi lahko ohranjali dobro funkcijo telesa na dolgi rok. Gibanje je tisto, ki nudi podporo živčnemu sistemu, ga uravnoveša in neguje, zato si ne dovolimo, da naše telo obstane in stagnira večino časa v sedečem položaju. Med vajami bomo uporabljali tehniko PNF, ki bo izmenično tkiva krčila in aktivirala, z namenom lažjega razpiranja in podaljševanja.

Meditacija, usmerjena v lajšanje bremen, učenje, kako se pomiriti, razbremeniti ter pogledati na stres s pozitivne plati in z občutkom kontrole.

Meditacija v obliki večerne rutine za boljši spanec in polno dekompresijo telesa in misli.

Meditacija, ki postavi osnovne temelje samozdravljenja in prižge procese v telesu za učinkovitejši odziv imunskega sistema.