Gibanje je eno najučinkovitejših zdravil, ne le za telo, temveč tudi za možgane. Vsak naš gib je rezultat natančnega sodelovanja številnih možganskih področij. Motorična skorja, mali možgani, bazalni gangliji, možgansko deblo in senzorični predeli skupaj načrtujejo, usklajujejo in nadzorujejo vsako mišično aktivnost. Ko se gibamo, možgani ne le “ukazujejo” telesu, temveč iz gibanja sprejemajo povratne informacije o položaju telesa, napetosti mišic, ravnotežju in prostorski orientaciji. To stalno kroženje informacij krepi sinaptične povezave med nevroni, spodbuja rast novih živčnih poti in izboljšuje nevroplastičnost (sposobnost možganov, da se spreminjajo in prilagajajo).
Če vsak dan izvajamo ponavljajoče in enolične gibalne vzorce, naši možgani začnejo delovati varčno. Ker ni novih izzivov, ni potrebe po ustvarjanju novih povezav, obstoječe nevronske poti se utrjujejo, nove pa se ne razvijajo, kar lahko vodi v zmanjšano senzorično zavedanje telesa, slabšo koordinacijo in ravnotežje, upad kognitivne prožnosti, povečano togost gibanja in celo mišično napetost. Zato telo, ki se giblje vedno na enak način, tudi misli in reagira na enak način, to je manj ustvarjalno, manj prilagodljivo in z več napetosti v živčnem sistemu. Razgibana, raznolika in nepredvidljiva vadba močno stimulira različna področja možganov. Ko telo izvaja gib, ki zahteva koordinacijo, natančnost, ravnotežje, ritmičnost ali usklajenost z dihom, v možganih aktiviramo kompleksne mreže, ki povezujejo: motorično skorjo, male možgane, parietalno skorjo, prefrontalni korteks in limbičnisistem.
Takšna vadba spodbuja ustvarjalnost, kognitivno fleksibilnost in zbranost, hkrati pa izboljšuje zaznavo telesa v prostoru. Gibanje, ki zahteva pozornost, ritmičnost in koordinacijo, je dobesedno trening za možgane. Ravno takšno gibanje vas čaka pod vodstvom odličnih inštruktoric in inštruktorjev v studiu Peti element oziroma kar doma, z našimi spletnimi programi.